Starosvetnosti v mesecu maju

Dragi ljubitelji starosvetnega izročila,

življenje danes vse hitreje menja svoj ritem in marsikaj, kar je nekoč bogatilo vsakdan, počasi tone v pozabo. Prav zato imajo zapisi, kot jih najdemo v stoletni pratiki, posebno vrednost – pomagajo nam ohranjati spomin na preteklost, hkrati pa nas opominjajo, da v njej najdemo tudi marsikaj, kar ostaja živo in smiselno še danes.

Ljudski običaji so odsev človekovega notranjega sveta – njegovih želja, strahov in potrebe, da bi vsakdan obogatil s simboliko in pomenom. Tako kot pomembne trenutke v življenju spremljajo posebni obredi, je tudi narava s svojim večnim krogom letnih časov vedno navdihovala človeka, da ji s šegami in običaji doda poseben pomen.

Izbor, ki sledi, ni ne popoln ne znanstven, temveč je preprost vpogled v bogato dediščino običajev, ki so pri nas še živi ali pa so živeli vse do nedavnega. Mnogi med njimi nosijo verski pečat, a pod njim pogosto slutimo še starejše, predkrščanske korenine.

I z   s l o v e n s k e   s t o l e t n e    p r a t i k e

Maj – Veliki traven

Maj, poimenovan po starorimskem bogu rasti, že od nekdaj velja za mesec prebujajoče se narave in posebne življenjske moči. V mnogih krajih so ga praznovali s postavljanjem mlajev – simbolov rasti, rodovitnosti in drevesa življenja.

V krščanski tradiciji je maj posvečen Mariji, a tudi tu lahko zaslutimo odmeve starejših verovanj, povezanih s plodnostjo in življenjem.

Ime veliki traven ima pri nas dolgo tradicijo – zasledimo ga že pri Trubarju in drugih piscih. Poleg tega so se za maj uporabljala še številna druga poimenovanja: majnik, cvetnik, rožni mesec in druga. V Prekmurju ga še danes poznajo kot risalšček – binkoštni mesec.

Maj prinaša tudi opazno podaljševanje dni – do konca meseca se dan podaljša za več kot eno uro.

Vremenska modrost naših prednikov

Ljudsko izročilo je skozi pregovore skrbno beležilo povezave med vremenom in letino. Ti pregovori niso le zanimivost, temveč tudi dragocen vpogled v življenjske izkušnje kmečkega človeka.

• Če Pankraca (12.5.) sonce peče, sladko vince v klet priteče.
• Po svetem Servati (13.5.) se mraza ni bati.
• Na svetega Urbana (25.5.) sonca gorko, obilno bo vina, tud' bo sladko; če pa ta dan prirosi, trta le cviček rodi.
• Če je na svetega Urbana (25.5.) lepo, rado suši se poleti seno.
• Velikega travna mokrota, malega srpana suhota.
• Veliki traven moker, rožnik pa mlačen, kmet bo tisto leto žejen in lačen.
• Če trta o polni luni cvete, polni, žlahtni grozdi obrode.
• Če je velikega travna hlad, tedaj bo lepa zelenjad; dobro se pridela vino, polne žitarice z novino.
• Kakor je vreme na svetega Urbama (25.5.), tako bo tudi malega srpana.
• Če velikega travna pogosto grmi, kmet se dobre letine veseli.
• Slana v začetku maja, zoritvi sadja jako nagaja.
• Sveti Filip napija, Zofija popija.

Šege med pomladjo in zgodnjim poletjem

S prihodom toplote se je v preteklosti povečala tudi skrb za letino. Že v davnini so ljudje z obredi in obhodi po poljih prosili za zaščito pridelkov. Kasneje so to vlogo prevzele cerkvene procesije v t. i. križevem tednu.

Majska praznika, vnebohod in binkošti, sta bila nekoč spremljana z živimi in slikovitimi običaji. V cerkvah so uprizarjali prizore iz svetopisemskih dogodkov, ob katerih ni manjkalo simbolike, gibanja, zvokov in celo »posebnih učinkov«, ki so vernike močno nagovorili.

Binkošti so bile še posebej bogate s simboliko: zelenje, cvetje, ogenj, zvok in gibanje so ponazarjali prihod Svetega Duha. Številne šege – od krašenja domov do pokanja z biči – pa imajo verjetno še starejše korenine, povezane z odganjanjem zlih sil in zagotavljanjem rodovitnosti.

Zanimivo je tudi, kako so se v ljudskem verovanju prepletali krščanski in starejši poganski elementi – od verovanja v posebno moč binkoštne rose do zaščite pred čarovnicami.

Naj nas ti zapisi spomnijo, kako bogato in pomenljivo je naše izročilo – in kako veliko lahko še danes najdemo v njem.

Za vas zbrala Helena Cesar

Knjige, ki jih imamo v naši ponudbi so v skladu z naravnimi, človeku prijaznimi vrednotami in ritmi. Priporočam, da pobrskate v zavihku starodavna znanja na povezavo