Stara sufijska zgodba govori o pogovoru učitelja s pridigarjem.Učitelj: »Misliš torej, da bo tvoja duša v nebesih, ko boš umrl?«
Pridigar: »Da.«
Učitelj: »In tvoje telo bo v grobu?«
Pridigar: »Da.«
Učitelj: »In kje, če smem vprašati, boš ti?«

Nara Petrovič ni pridigar niti učitelj, ampak iskalec, zato je njegova knjiga pripoved samotnega iskalca. Iskalca v samosti, ki se giblje po neznanem teritoriju, za katerega ne obstoje nobeni zemljevidi. Teritorij je težaven in nevaren, kajti hodi po ostrem grebenu in na obeh straneh zeva globok prepad. Hoja zahteva izjemno pozornost, ki jo premore zgolj razsvetljeni človek. Svoboda njegovega duha se kaže v njegovem čudenju; Goethe je zapisal: »Tu sem, da bi se čudil.«

Iskalec Nara pozorno opazuje in se čudi. Govori nam, ..
 

Zato je izredno dobrodošlo, da nas Vladimir Megre v tem delu zbirke Zveneče cedre Rusije opominja na pozabljeno dimenzijo ljubezni, ki so jo poznali naši davni prastarši. Želim si, da bi ta knjiga povrnila besedi Ljubezen tisti pomen, ki ga v globini vsi čutimo in po katerem podzavestno hrepenimo. Naj nas spomni tudi, da nasprotje ljubezni ni sovraštvo, ampak brezbrižnost in da prav s to brezbrižnostjo uničujemo svoja življenja in ves planet.
Če boste to knjigo brali z odprtim srcem, boste v njej našli navdih, upanje in morda tudi spodbudo, da ljubezen spet spustite medse in vse, kar vas obdaja, ne pa da jo iščete v brezoblični puščavi osamljenega srca. Če to storimo vsi skupaj, se nam ne bo več treba bati za prihodnost Zemlje, saj jo bo energija Ljubezni preobrazila v stvaren rajski vrt.