Pomlad pride tiho, kot dih, ki prebudi speče dele nas.
V njej je nekaj, kar ne razlaga, temveč preprosto ve.
Nekaj, kar utripa globlje od misli.

Srce ni le ritem, ki nas ohranja pri življenju,
je prostor, kjer življenje zares zaživi.
Tam se rojevajo občutki, ki nimajo besed,
in odločitve, ki jih razum šele kasneje dohiti.

Ko svet postane preglasen, srce ostaja tiha resnica.
Ne sili, ne prepričuje – samo vabi.
Vabi k pristnosti, k mehkobi, k pogumu, da smo to, kar smo.

Pomlad nas uči prav tega.
Drevesa ne razmišljajo, ali bodo ozelenela – preprosto zacvetijo.
Tudi v nas je ta moč, ta naravni tok, ki nas vodi naprej.

Ko mu zaupamo, se nekaj premakne.
Koraki postanejo lažji, odnosi globlji, svet bolj živ.
In nenadoma ne iščemo več poti – postanemo pot.

Naj bo ta pomlad opomnik,
da je največja modrost pogosto najbolj tiha.
In da odgovori, ki jih iščemo, že dolgo nežno utripajo v nas.

Helena

V letošnjem letu bom za vas vsak mesec pobrskala po Slovenski stoletni pratiki iz začetka prejšnjega stoletja in dodala še katero izmed zanimivosti. Prav je odstirati starodavna vedenja in jih vnašati v vsakdanje življenje, mislim na tista, ki so v povezavi z naravnimi ritmi in sezonsko rutino.

- o mesecu

Ime meseca aprila je možno razložiti na različne načine. Nekateri sodijo, da je v zvezi s staro latinsko besedo »apricus«, ki pomeni sončen, drugi jo izvajajo iz glagola »aperio«, ki pomeni odpreti ali tudi odkriti, razodeti, razložiti. Po obeh razlagah naj bi torej ime označevalo mesec, ki je soncu in pomladi odprl vrata. Ime Mali traven je skupno več ali manj vsem slovenskim narodom, saj je povzeto iz staroslovenskega besednega zaklada. Beseda traven ponazarja čas, ko začne zeleneti trava.

- vremenski pregovori

- starosvetnosti

In res – pomlad vedno znova prebudi nekaj mehkega in radostnega v nas. Jutra nas nežno povabijo v dan s ptičjim petjem, svetloba je toplejša, zrak bolj svež. Narava zadrhti, vzbrsti in nam v svojem razcvetu podari prve darove.

Ko se za trenutek ustavimo in prisluhnemo starodavnim modrostim o ohranjanju zdravja, hitro ugotovimo, da ne potrebujemo nič zapletenega. Dovolj je, da opazujemo naravo in njene spremembe. Travniki že ponujajo mlad regrat, ob gozdnih potokih zadiši po čemažu. Te preproste rastline nam lahko pomagajo, da nežno podpremo telo pri čiščenju vsega, kar se je v njem nabiralo čez zimo.

Tako Ayurveda kot Tradicionalna kitajska medicina učita, da je smiselno živeti v skladu z letnimi časi. V ajurvedi temu pravijo Ritucharya – sezonska rutina, ki nas spodbuja, da sledimo utripu narave. Ko se uskladimo z zunanjimi cikli, lažje ohranjamo notranje ravnovesje.

Prav je odstirati starodavna vedenja in jih vnašati v vsakdanje življenje, mislim na tista, ki so v povezavi z naravnimi ritmi in sezonsko rutino.

- o mesecu

Mesec Sušec – čas prebujanja

Ime marca izhaja iz rimskega boga Mars, prastarega italskega božanstva, ki je poosebljal divje, neukročene sile narave ter bil zaščitnik rimskega ljudstva. Prvi pomladni mesec je bil zato posvečen njemu.

Pri nas pa se je ohranilo lepo slovensko ime Sušec. V rabi so bila tudi druga poimenovanja – Brstnik, Postnik, Cepljenjak – a Sušec je tisti, ki nas spomni na čas, ko se zemlja osuši in jo je spet mogoče obdelovati. Ime samo nosi v sebi obljubo dela, rasti in novega začetka.

- vremenski pregovori

- starosvetnosti

Na podlagi znanstvenih raziskav, ki so proučevale vpliv astroheliogeofizičnih dejavnikov na vodo, je bilo ugotovljeno, da se vpliv vesolja na biosfero ne izvaja neposredno, ampak kot posledica preoblikovanja gravitacijskih polj Sonca, Lune, planetov Osončja in drugih nebesnih teles, kar povzroči širokopasovno elektromagnetno sevanje, ki prežema vse življenje na Zemlji. Pod vplivom absorbiranega geofizičnega elektromagnetnega sevanja pride do sprememb redukcijsko-oksidacijskih lastnosti vodnega okolja v vseh organizmih. Zemlja se 18. in 19. januarja nahaja v položaju, kjer je posebno močan energijski tok. Podoben, vendar občutno manj intenziven pretok kozmičnih energij, se ponavlja vsakih 27 dni. 

V Sloveniji imamo srečo, da lahko pijemo vodo iz pipe. Res, da je pogosto precej trda in klorirana, pa vendarle imamo v primerjavi z drugimi odlično vodo. Sicer pa vodo iz pipe lahko izboljšamo na zelo enostaven način: nalijte jo v vrč in pustite čez noč, da klor izhlapi.
Posebej srečni pa smo lahko tisti, ki živimo ob izvirih. Za zdravje in pravilno delovanje organov je potrebna živa, izvirska voda. Izvirska voda je mehka, čista, brez usedlin in težkih kovin. Izvirska voda ščiti pred boleznimi in jih tudi zdravi. Po enem mesecu pitja izvirske vode človek opazi pri sebi pozitivne spremembe: splošno zdravstveno stanje in videz se izboljšata, krvni tlak se normalizira, presnova se izboljša, telo se znebi toksinov, prebavne težave izginejo, gube pa se zgladijo.

Datumi za vodo

Datumi za vodo v letu 2026 19.1., 14.2., 12.3., 7.4., 3.5., 29.5, 24.6., 20.7., 15.8., 10.9., 6.10., 1.11., 27.11., 23.12. Po vodo hodimo na večer pred datumom in na datum do poldneva oz. do 13.ure (zaradi zamika ure).

Dragi ljubitelji starosvetnosti,

V letošnjem letu bom za vas vsak mesec pobrskala po Slovenski stoletni pratiki iz začetka prejšnjega stoletja in dodala še katero izmed zanimivosti. Prav je odstirati starodavna vedenja in jih vnašati v vsakdanje življenje, mislim na tista, ki so v povezavi z naravnimi ritmi in sezonsko rutino.

I z   s l o v e n s k e   s t o l e t n e    p r a t i k e

O koledarskem mesecu

Ime meseca izvira iz rimske besede februatio, ki pomeni očiščenje. Beseda je nekoč imela simboličen pomen, saj je šlo za "očiščenje" od zlih duhov zime. Februar je bil zadnji mesec v starem rimskem koledarju, zato so mu v prestopnih letih dodajali prestopni dan, kar je ostalo v veljavi do današnjih dni ...

Vremenski pregovori

Ljudske šege in običaji

Prisrčen in topel pozdrav!

Dnevi so hladni in čeprav se svetloba počasi vrača, še vedno pogosto prevladuje sivina in pomanjkanje sonca. Pravijo, da so to eni najbolj turobnih dni v letu. Je to le oznaka, ki kroži med ljudmi, ali pa resničen odsev našega notranjega doživljanja – ne vem. Vem pa, da imamo vsi možnost, da se ogrejemo od znotraj.

Včasih že z majhnimi, preprostimi stvarmi.

K temu lahko prispevajo barve, ki jih nosimo – topli, zemeljski odtenki, naravni materiali, mehkoba volne in bombaža. Z veliko hvaležnostjo nosim doma naštrikane puloverje in nogavice, ki so jih spletle tople, potrpežljive roke. V njih čutim več kot le toplino – čutim skrb in povezanost.

Štrikanje in ročna dela dolgo niso bila moja prednost. Doma so vztrajali, da obiskujem krožek ročnih del, meni pa se je zdelo to prava muka. Raje sem pisala in pela. Izbire ni bilo in ob koncu leta je sledila razstava izdelkov. Sošolke so razstavljale čudovite puloverje, kape in šale, jaz pa … kuhinjsko oprijemalko. Še to je učiteljica iz sočutja obkvačkala (moj naštrikani kvadratek).
Po dvajsetih letih pa sem se temu opravilu znova približala – brez pritiska, brez pričakovanj – in glej, postalo mi je všeč.

Ko sneg pobeli pokrajino, se tudi znotraj nas nekaj pobeli. Zunanji mir podpira notranji mir. Vse se upočasni – in v tem upočasnjevanju se živčni sistem ponovno nauči, da ni treba biti ves čas na preži. Tudi odmetavanje snega postane oblika zavestnega gibanja, priložnost za stik, za kratek pogovor, za občutek pripadnosti.

Sneg nam daje dovoljenje, da smo bolj človeški.
Da smo manj v glavi in bolj v telesu.
Da si dovolimo počitek, igro in stik.

Zato delajmo snežake.
Smejmo se.
Dihajmo globlje.

In si dovolimo mir – ne kot nekaj, kar moramo doseči, temveč kot stanje, ki se spontano pojavi, ko se počutimo dovolj varne, da smo preprosto to, kar smo. 

Udobno se namesti.
Naj telo najde položaj, v katerem se mu ni treba truditi.

Ne spreminjaj diha.
Le opazuj, kako prihaja in odhaja.
Kot sneg, ki tiho pada – brez napora.

Predstavljaj si, da se pokrajina okoli tebe počasi pobeli.
Zvoki se zmehčajo.
Robovi postanejo mehkejši.
Vse se upočasni.

Sneg te ne mudi.
Ne zahteva.
Samo je.

Mir, ki si ga začutil(a),
ni nekaj, kar bi moral(a) zadržati.
Je nekaj, kar lahko vedno znova povabiš.

Z enim dihom.
Z enim dotikom.
Z enim nežnim tapkanjem. 

I z   s l o v e n s k e   s t o l e t n e    p r a t i k e

O koledarskem mesecu

Mesec januar je dobil ime po rimskem bogu Janusu, varuhu prehodov in mestnih vrat, ki so ga upodabljali z dvema obrazoma – enim, obrnjenim v preteklost, in drugim, zazrtim v prihodnost. V najstarejšem rimskem koledarju se je leto začelo s prvim marcem, ob začetku pomladi, ko so novi konzuli nastopili svojo službo. Leta 154 pr. Kr. so Rimljani zaradi vojaških razmer v Španiji preprečili menjavo konzulov sredi leta in začetek leta prestavili na 1. januar. Ta datum se je obdržal in postal tudi predmet slavnostnega obeleževanja, povezanega s saturnalijami, prazniki v čast bogu setve Saturnu.

Vremenski pregovori

Ljudske šege in običaji