V ponedeljek zvečer sem ob spremljanju oddaje Tednik  (13.4.) povsem po naključju ujela prispevek o načrtovanem turističnem središču na sotočju Save Dolinke in Bohinjke.
Na eni strani želja po razvoju in dobičku, na drugi pa krhkost naših rek in življenja, ki v njih tiho utripa.

Naše reke — predvsem Sava — so že močno zaznamovane z jezovi.
In vendar se zdi, da skrivnosti in lepote tekoče vode še vedno ne znamo zares začutiti.
Kar težje razumemo, pogosto tudi lažje prezremo … ali celo preoblikujemo po svojih merilih.

Reke, ki so prosto tekle milijone let, smo v nekaj desetletjih ukrojili po svoje.
A mnoge kulture in posamezniki nikoli niso pozabili, kaj pomeni razmišljati kot reka — in kako ji prisluhniti.
Vedo, da sta usoda rek in usoda ljudi neločljivo prepleteni. Da se, na neki globlji ravni, pretakamo skupaj.

Morda pa prav zato ni naključje, da se tudi v nas kdaj ustavi tok.
Da čustva zastanejo, da energija ne teče, da se v notranjosti začnejo nabirati »jezovi« — pogosto nevidni, a zelo občutni.

Ob prebujanju narave si želim, da se prebujanje dotakne tudi nas.
Da se za trenutek ustavimo — in se iskreno vprašamo, kje v sebi zadržujemo tok življenja.

V tradicionalni kitajski medicini je pomlad povezana z elementom lesa — z gibanjem, rastjo in razraščanjem v vse smeri. To je čas jeter, ki skrbijo za nemoten pretok energije po telesu. Ko je ta tok prost, čutimo več lahkotnosti, jasnosti in notranjega zagona. Ko zastane, pa se lahko pojavijo napetost, razdražljivost ali občutek ujetosti.

Zato te vabim na celostno masažo, ki s toplino dotika podpira pretok po meridianih, še posebej na področju jeter in celotnega sistema, ki v tem času potrebuje največ nežne podpore.
Masaža pomaga mehčati zastajanja, spodbuja gibanje energije in telesu omogoči, da znova sledi svojemu naravnemu ritmu.

To je prostor, kjer se lahko ustaviš, zadihaš — in dovoliš, da tok v tebi spet steče. Dobrodošla /dobrodošel, da si podariš ta čas zase.

Helena iz Žarka

Pomlad pride tiho, kot dih, ki prebudi speče dele nas.
V njej je nekaj, kar ne razlaga, temveč preprosto ve.
Nekaj, kar utripa globlje od misli.

Srce ni le ritem, ki nas ohranja pri življenju,
je prostor, kjer življenje zares zaživi.
Tam se rojevajo občutki, ki nimajo besed,
in odločitve, ki jih razum šele kasneje dohiti.

Ko svet postane preglasen, srce ostaja tiha resnica.
Ne sili, ne prepričuje – samo vabi.
Vabi k pristnosti, k mehkobi, k pogumu, da smo to, kar smo.

Pomlad nas uči prav tega.
Drevesa ne razmišljajo, ali bodo ozelenela – preprosto zacvetijo.
Tudi v nas je ta moč, ta naravni tok, ki nas vodi naprej.

Ko mu zaupamo, se nekaj premakne.
Koraki postanejo lažji, odnosi globlji, svet bolj živ.
In nenadoma ne iščemo več poti – postanemo pot.

Naj bo ta pomlad opomnik,
da je največja modrost pogosto najbolj tiha.
In da odgovori, ki jih iščemo, že dolgo nežno utripajo v nas.

Helena

V letošnjem letu bom za vas vsak mesec pobrskala po Slovenski stoletni pratiki iz začetka prejšnjega stoletja in dodala še katero izmed zanimivosti. Prav je odstirati starodavna vedenja in jih vnašati v vsakdanje življenje, mislim na tista, ki so v povezavi z naravnimi ritmi in sezonsko rutino.

- o mesecu

Ime meseca aprila je možno razložiti na različne načine. Nekateri sodijo, da je v zvezi s staro latinsko besedo »apricus«, ki pomeni sončen, drugi jo izvajajo iz glagola »aperio«, ki pomeni odpreti ali tudi odkriti, razodeti, razložiti. Po obeh razlagah naj bi torej ime označevalo mesec, ki je soncu in pomladi odprl vrata. Ime Mali traven je skupno več ali manj vsem slovenskim narodom, saj je povzeto iz staroslovenskega besednega zaklada. Beseda traven ponazarja čas, ko začne zeleneti trava.

- vremenski pregovori

- starosvetnosti

In res – pomlad vedno znova prebudi nekaj mehkega in radostnega v nas. Jutra nas nežno povabijo v dan s ptičjim petjem, svetloba je toplejša, zrak bolj svež. Narava zadrhti, vzbrsti in nam v svojem razcvetu podari prve darove.

Ko se za trenutek ustavimo in prisluhnemo starodavnim modrostim o ohranjanju zdravja, hitro ugotovimo, da ne potrebujemo nič zapletenega. Dovolj je, da opazujemo naravo in njene spremembe. Travniki že ponujajo mlad regrat, ob gozdnih potokih zadiši po čemažu. Te preproste rastline nam lahko pomagajo, da nežno podpremo telo pri čiščenju vsega, kar se je v njem nabiralo čez zimo.

Tako Ayurveda kot Tradicionalna kitajska medicina učita, da je smiselno živeti v skladu z letnimi časi. V ajurvedi temu pravijo Ritucharya – sezonska rutina, ki nas spodbuja, da sledimo utripu narave. Ko se uskladimo z zunanjimi cikli, lažje ohranjamo notranje ravnovesje.

Prav je odstirati starodavna vedenja in jih vnašati v vsakdanje življenje, mislim na tista, ki so v povezavi z naravnimi ritmi in sezonsko rutino.

- o mesecu

Mesec Sušec – čas prebujanja

Ime marca izhaja iz rimskega boga Mars, prastarega italskega božanstva, ki je poosebljal divje, neukročene sile narave ter bil zaščitnik rimskega ljudstva. Prvi pomladni mesec je bil zato posvečen njemu.

Pri nas pa se je ohranilo lepo slovensko ime Sušec. V rabi so bila tudi druga poimenovanja – Brstnik, Postnik, Cepljenjak – a Sušec je tisti, ki nas spomni na čas, ko se zemlja osuši in jo je spet mogoče obdelovati. Ime samo nosi v sebi obljubo dela, rasti in novega začetka.

- vremenski pregovori

- starosvetnosti

Na podlagi znanstvenih raziskav, ki so proučevale vpliv astroheliogeofizičnih dejavnikov na vodo, je bilo ugotovljeno, da se vpliv vesolja na biosfero ne izvaja neposredno, ampak kot posledica preoblikovanja gravitacijskih polj Sonca, Lune, planetov Osončja in drugih nebesnih teles, kar povzroči širokopasovno elektromagnetno sevanje, ki prežema vse življenje na Zemlji. Pod vplivom absorbiranega geofizičnega elektromagnetnega sevanja pride do sprememb redukcijsko-oksidacijskih lastnosti vodnega okolja v vseh organizmih. Zemlja se 18. in 19. januarja nahaja v položaju, kjer je posebno močan energijski tok. Podoben, vendar občutno manj intenziven pretok kozmičnih energij, se ponavlja vsakih 27 dni. 

V Sloveniji imamo srečo, da lahko pijemo vodo iz pipe. Res, da je pogosto precej trda in klorirana, pa vendarle imamo v primerjavi z drugimi odlično vodo. Sicer pa vodo iz pipe lahko izboljšamo na zelo enostaven način: nalijte jo v vrč in pustite čez noč, da klor izhlapi.
Posebej srečni pa smo lahko tisti, ki živimo ob izvirih. Za zdravje in pravilno delovanje organov je potrebna živa, izvirska voda. Izvirska voda je mehka, čista, brez usedlin in težkih kovin. Izvirska voda ščiti pred boleznimi in jih tudi zdravi. Po enem mesecu pitja izvirske vode človek opazi pri sebi pozitivne spremembe: splošno zdravstveno stanje in videz se izboljšata, krvni tlak se normalizira, presnova se izboljša, telo se znebi toksinov, prebavne težave izginejo, gube pa se zgladijo.

Datumi za vodo

Datumi za vodo v letu 2026 19.1., 14.2., 12.3., 7.4., 3.5., 29.5, 24.6., 20.7., 15.8., 10.9., 6.10., 1.11., 27.11., 23.12. Po vodo hodimo na večer pred datumom in na datum do poldneva oz. do 13.ure (zaradi zamika ure).

Dragi ljubitelji starosvetnosti,

V letošnjem letu bom za vas vsak mesec pobrskala po Slovenski stoletni pratiki iz začetka prejšnjega stoletja in dodala še katero izmed zanimivosti. Prav je odstirati starodavna vedenja in jih vnašati v vsakdanje življenje, mislim na tista, ki so v povezavi z naravnimi ritmi in sezonsko rutino.

I z   s l o v e n s k e   s t o l e t n e    p r a t i k e

O koledarskem mesecu

Ime meseca izvira iz rimske besede februatio, ki pomeni očiščenje. Beseda je nekoč imela simboličen pomen, saj je šlo za "očiščenje" od zlih duhov zime. Februar je bil zadnji mesec v starem rimskem koledarju, zato so mu v prestopnih letih dodajali prestopni dan, kar je ostalo v veljavi do današnjih dni ...

Vremenski pregovori

Ljudske šege in običaji

Prisrčen in topel pozdrav!

Dnevi so hladni in čeprav se svetloba počasi vrača, še vedno pogosto prevladuje sivina in pomanjkanje sonca. Pravijo, da so to eni najbolj turobnih dni v letu. Je to le oznaka, ki kroži med ljudmi, ali pa resničen odsev našega notranjega doživljanja – ne vem. Vem pa, da imamo vsi možnost, da se ogrejemo od znotraj.

Včasih že z majhnimi, preprostimi stvarmi.

K temu lahko prispevajo barve, ki jih nosimo – topli, zemeljski odtenki, naravni materiali, mehkoba volne in bombaža. Z veliko hvaležnostjo nosim doma naštrikane puloverje in nogavice, ki so jih spletle tople, potrpežljive roke. V njih čutim več kot le toplino – čutim skrb in povezanost.

Štrikanje in ročna dela dolgo niso bila moja prednost. Doma so vztrajali, da obiskujem krožek ročnih del, meni pa se je zdelo to prava muka. Raje sem pisala in pela. Izbire ni bilo in ob koncu leta je sledila razstava izdelkov. Sošolke so razstavljale čudovite puloverje, kape in šale, jaz pa … kuhinjsko oprijemalko. Še to je učiteljica iz sočutja obkvačkala (moj naštrikani kvadratek).
Po dvajsetih letih pa sem se temu opravilu znova približala – brez pritiska, brez pričakovanj – in glej, postalo mi je všeč.

Ko sneg pobeli pokrajino, se tudi znotraj nas nekaj pobeli. Zunanji mir podpira notranji mir. Vse se upočasni – in v tem upočasnjevanju se živčni sistem ponovno nauči, da ni treba biti ves čas na preži. Tudi odmetavanje snega postane oblika zavestnega gibanja, priložnost za stik, za kratek pogovor, za občutek pripadnosti.

Sneg nam daje dovoljenje, da smo bolj človeški.
Da smo manj v glavi in bolj v telesu.
Da si dovolimo počitek, igro in stik.

Zato delajmo snežake.
Smejmo se.
Dihajmo globlje.

In si dovolimo mir – ne kot nekaj, kar moramo doseči, temveč kot stanje, ki se spontano pojavi, ko se počutimo dovolj varne, da smo preprosto to, kar smo. 

Udobno se namesti.
Naj telo najde položaj, v katerem se mu ni treba truditi.

Ne spreminjaj diha.
Le opazuj, kako prihaja in odhaja.
Kot sneg, ki tiho pada – brez napora.

Predstavljaj si, da se pokrajina okoli tebe počasi pobeli.
Zvoki se zmehčajo.
Robovi postanejo mehkejši.
Vse se upočasni.

Sneg te ne mudi.
Ne zahteva.
Samo je.

Mir, ki si ga začutil(a),
ni nekaj, kar bi moral(a) zadržati.
Je nekaj, kar lahko vedno znova povabiš.

Z enim dihom.
Z enim dotikom.
Z enim nežnim tapkanjem.