V času zime energije mirujejo. To je čas, ko nas ledena jasnost umirja, prav tako nas z mirom objame zasnežena pokrajina.  Ne manjka pa niti razigranih zimskih radosti! Polni smo pričakovanja  praznikov in novih začetkov. Še pred tem pa je potrebno zaključiti staro leto, narediti notranjo inventuro.  Ponavadi  si zaželimo vse dobro v novem letu in tudi pričakujemo tako. Velikokrat  se soočamo s tem, da življenje ni enostavno, da smo dnevno na preizkušnji.
Se zavedamo moči svojih misli, ko včasih nezavedno sprejemamo dnevni ritem, ki nam ga na nek način vsili način življenja? Je možen drugačen pristop?  Nas narava v tem podpira?
Omenili smo že, da tako Ayurveda kot kitajska tradicionalna medicina  posebno pozornost namenjata letnim časom s priporočilom,  da posameznik sledi sezonski rutini, ki se imenuje ritucarya  skozi utrip narave. Tako je  možno živeti  v harmoniji z naravnimi cikli in se prilagajati spremembam v zunanjem okolju.

Kaj naj svetuje Ayurveda v okviru sezonske rutine za zimski čas
Pozimi  hodimo spat bolj zgodaj in lahko vstajamo kasneje. Skozi dan smo umirjeni in ne hitimo, kljub življenjskemu ritmu. Nosimo svetle, tople barve kot sta rdeča in oranžna. Na jedilniku povečamo količino toplih jedi kot so juhe, enolončnice, žitarice s toplim mlekom z namenom, da izravnamo učinke zimskega mraza. Čez dan pijemo veliko toplih napitkov kot na primer ingverjev čaj in druge zeliščne napitke, ki nas segrevajo. Ko gremo ven, si ne pozabimo pokriti glave.

»Naj bo sistem tak ali drugačen, vedno ostaja samo sistem, naravnan na to, da bi že mlademu človeku odvzel srce, dušo in ga podredil sebi. Oblikovati hoče takega človeka,  kakršni so vsi drugi, pripravljenega pokoravati se družbenemu redu. In tako že veke človeški duši ni dopuščeno spregledati. Človeku ni dovoljeno, da bi se mu duša razkrila v vsej svoji lepoti, kot duša, dana od Boga. Njemu, vladarju vsega vesolja.« Anastasija, Vladimir Megre

Tako pač je, živimo v takšnem svetu. Toda, vse več ljudi se prebuja, vse več Svetlobe žari v nas in na Zemlji.  Vsi imam v sebi  pra-spomin o življenju, ki ga je zasnovala življenjska energija božanskih predstav. Čeprav počasi, se sprašujemo o smislu in nesmislu svojega načina življenja in počasi od-puščamo nekatere nesmisle. Spraševati se – to je tisto, kar mi je v knjigah iz zbirke Zveneče cedre Rusije tako všeč – Anastasija pravi, vprašaj se, razmisli … Seveda temu sledi sprememba!

Kaj je merilo zadovoljnega človeka?

Vse več govorimo o etičnem potrošništvu, o zmanjševanju ogljičnega odtisa, o vračanju k naravi … Lepo in prav je, da spoštujemo človekove pravice, da podpiramo lokalno podjetništvo, zmanjšujemo porabo embalaže, in se trudimo zdravo prehranjevati, skrbeti zase. Tudi sama se trudim po svojih najboljših močeh. Poklon vsem nam!

Želim, da se zamislimo pri (morda) bistvenih stvareh, pri izvoru samem, zato vas (se) sprašujem, »Kakšen je tvoj življenjski program?«

Knjige o Anastasiji so bile in so še vedno vizionarske, ne samo da nam opisujejo simpatično zgodbo, temveč nas spodbujajo k razmišljanju, ukrepanju o ključnih vprašanjih, ki se tičejo nas samih … še več, ogrejejo nam srce in nam prebudijo razum (raz-um) Tokrat vam za pokušino, za razmislek in povabilo na naše druženje in branje pripenjam ta odlomek iz knjige Anasta.

»Prizor v kvadratu se je spremenil, tokrat je od blizu prikazoval žensko, blagajničarko. Drug za drugim so k njeni blagajni prihajali ljudje in na mizico pred žensko polagali nekakšne pakete, škatlice, konzerve in steklenice. Ženska je vsakemu z nasmeškom rekla: ‘Pozdravljeni,’ jemala pakete, jih vlekla čez nekakšno stekelce, pri čemer so se na blagajni izpisovale številke in prikazovale ceno blaga. Blagajničarka je od človeka vzela denar in mu rekla: ‘Hvala za nakup, pridite spet,’ in se znova nasmehnila.

Tedaj se je v kvadratu od blizu prikazal obraz ženske v trenutku, ko se je obrnila stran od ljudi, ki so stali v vrsti, in se sklonila pobrat paket, ki je padel na tla. Ko se je le za nekaj sekund obrnila stran od ljudi, se je na njenem obrazu pojavil nekakšen otožen, brezupen izraz. Veke so se ji začele zapirati in izdajati izredno utrujenost. Ženska je z eno roko dvignila paket, drugo pa je pritisnila k boku in se skremžila od bolečine. Vse to je trajalo le nekaj trenutkov. Ko se je obrnila k ljudem, je spet imela na obrazu nasmešek in spet je vsakomur rekla: ‘Pozdravljeni. Hvala za nakup. Pridite spet.’

Temnolasi mladenič je pokomentiral: “Vidiš, brat moj, pred teboj je bitje, ki ga ti imenuješ boginja. Sedi za napravo, sestavljeno iz množice kolesc in žic, sama manj popolna kot ta kolesca. Naprava nima duše, nima razuma, preprosto deluje po naloženem programu. Bitje pa sedi za njim dvanajst ur na dan, tolče po tipkah in vsakomur reče hvala. Za kaj se zahvaljuje vsakomur, ki pride? Za nič, le avtomat je. Imeti bi moralo razum, pa sedi in po dvanajst ur tolče po tipkah nekakšne naprave. Tako bo delalo pol svojega življenja, zato da bo na koncu pristalo v kamniti celici.

Razum česa takega ne bi dopustil, kar pomeni, da v njej deluje virus antirazuma, da ni človek, ampak antičlovek, in da je v razsežnosti antirazuma. Njeni notranji organi so uničeni, ne dobiva normalne hrane, v njenih žilah se gosti in zastaja kri, ker mora sedeti po dvanajst ur. Izgleda starejša, kot je v resnici. Poglej! Takole bi morala izgledati pri svojih letih, če bi bila v razsežnosti Razuma in bi bila človek. Zdaj jo bom pokazal v naravni razsežnosti v prav taki starosti. Poglej!”

V kvadratu je nov hologram prikazal postavno svetlolaso lepotico, kako teče vzdolž potoka nasproti majhnemu golemu dečku, njenemu sinu. Lepotica je pritekla k njemu, ga prijela za roke, ga zavrtela in se srečno zasmejala.

Ženski, živeči v različnih razsežnostih, sta si bili le v maločem podobni.« Anasta –V. Megre

Knjige o Anastasiji iz zbirke Zveneče cedre Rusije so žive knjige, vsebina nam odstre tisto, kar nas ponovno vodi v držo človeka, to je, da smo človek človeku v sožitju z naravo. Knjige so vam na voljo v naši založbi.  

Helena Cesar, Žarek

Vabljeni tudi v FB skupino Zveneče cedre sprememb.si

Po navodilih Anastasije iz knjig iz zbirke Zveneče cedre Rusije je takrat, ko si nadenemo obesek, treba upoštevati troje:

1. moramo si želeti, da se košček cedre vključi v informacijski sistem našega telesa,
2. bosi moramo stati na travi,
3. ploščico moramo z dlanjo leve roke pritisniti k razgaljenim prsim;

Doreen Virtue izhaja iz družine metafizičnih zdravilcev. Je jasnovidna doktorica psiholoških in metafizičnih znanosti, ki v svojih knjižnih delih in na delavnicah dela s sferami angelov, elementarnih bitij in vnebovzetih mojstrov. Doreen predava po vsem svetu o témah, ki so povezane z njenimi knjigami, pojavila pa se je tudi v mnogih ameriških televizijskih oddajah. V slovenščini so med drugimi izšle mnoge knjige.

Rada imam ledeno jasnost, ki me objame v porajanju dneva. Daje mi jasen vpogled v svoja občutja. Danes je danes in te dni je čas spomina na prednike in vse tiste ljudi, ki so nekoč živeli - je »dan spomina na mrtve«. Pa vendar so mi v teh dneh blizu, morda bližje kot, če bi bili tukaj in zdaj. Lahko tudi rečem, da je to čas, ko se odpro vrata podzemlja in smo bolj odprti za velike skrivnosti življenja, ki nam jih posredujejo predniki.  

Ob premišljevanju vedno pridem do preprostih zaključkov, ki me na neki način umirijo: energije se ne da izničiti, ta samo spremeni obliko. Verjetno je, da dragi mi ljudje (ali njihove duše), ki so me zaznamovali (morda) živijo tudi v meni, da nosim njihov zapis, njihove najboljše gene …

Naj vas v teh dneh objame moč vaših prednikov, kajti dan spomina na mrtve je zame velik praznik Življenja, ki naj vam prinese zavedanje, da smo vsi Eno.

"Spet prišla je k nam jesen vsa v škrlat odeta…," radi zamrmramo, ko opazimo čudovite barvne odtenke v naravi.
Se lahko spomnite, kaj nas poleg pričetka šole še spominja na jesen? Nabiranje kostanja po čudoviti listnati preprogi sredi gozda, in zvečer vonj po pečenem kostanju, trgatev in sladko grozdje, prijetna druženja ob ličkanju koruze… Tudi dnevi so krajši, jutra hladnejša in že imamo črko R v poimenovanju meseca "september", kar pomeni, da ne smemo več sedeti na tleh.

Omenili smo že, da tako Ayurveda kot kitajska tradicionalna medicina posebno pozornost namenjata letnim časom s priporočilom, da posameznik sledi sezonski rutini skozi utrip narave. Tako je možno živeti v harmoniji z naravnimi cikli in se prilagajati spremembam v zunanjem okolju.

1. Morje je viharno le v svojih zgornjih plasteh;
2. iz globin, kjer leži zemljina maternica, valovi ne morejo prenesti  njenega sporočila.
3. Šele kadar se umirijo, se ocean zave svoje popolne enosti, vidnega v nevidnem, višjega v nižjih plasteh. -R.Tagore
4.  

Podobno je z nami, ko se dnevno ukvarjamo s površjem, z linearnim svetom in se težko potopimo v svoje globine, kjer se neodvisno od našega zavedanja poigravajo sile vesolja, ki nam želijo prenesti pomembno sporočilo: »Sem, obstajam, delujem.«  

Vse več je ljudi, ki občutijo, da telo ne more dnevno procesirati linearnih dražljajev, in se iz svoje notranjosti odzove z zakrčenimi mišicami, dihalnimi stiskami, vrtoglavicami …, skratka telo je izgorelo na fizični ravni, ker nima več stika s svojim notranjim bistvom, z drugimi ravnmi.

Telo ni samo fizično telo, čeprav v takem stanju iščemo hitre rešitve za vzpostavitev harmonije na telesni ravni. Telo je zgolj prefinjen instrument, ravno tako občutki, um je nedvomno dirigent. Kakšno skladbo ustvarjam in kakšna je izvedba te? Je harmonična?

Človek mora vzpostaviti harmonijo tako v notranjem kot zunanjem svetu. V tem notranjem svetu nedvomno ustvarjamo in stvaritev nastane v mejah končnega, v mejah uma – dirigenta. In potem presojamo svojo 'stvaritev'. In kakšno je merilo? Sreča in pogosteje žalost. Žal.

Toda vse samo je. Izza meje uma je skrivnosten prostor, ki je brezmejen … Morda nas neugodna stanja, ki smo jim dnevno podvrženi, samo ljubeče vodijo k svojemu bistvu. Način, kako priti do tega, kako uravnovesiti notranji in zunanji svet, je skrajno preprost, vendar za um pogosto prenaporen.

Um potrebuje točna navodila za izvedbo meditacije, za usvojitev tehnik dihanja, za izvedbo celostne vadbe, želi do podrobnosti poznati fiziologijo, prebrati toliko in toliko knjig, da se spet vse ujame v njegove meje, da si lasti zasluge, in dobi želeno pohvalo. Vse lepo in prav, tudi to je potrebno in zato vam nudim jagodni izbor živih knjig do izvedbe sprostitvene masaže in poučevanja tehnike EFT-ja, celostne vadbe, tehnike dihanja …, vsakemu tisto, kar mu je bližje.

Ker želim živeti v svetu prebujenih ljudi, ki se zavedajo sebe in narave, svojega vpliva, je moje poslanstvo ozavestiti ljudi, da se vsa potrebna moč za spremembo skriva v vsakem posamezniku, v tebi, sama pa nudim potrebno podporo z orodji. Ne ponujam čarobnih rešitev in ne delim obližev. Bistvo skriva samo v tebi, v tvojem trenutku od-LOČITVE za spremembo, za spust v lastne globine izza …

Morda na strani najdeš kaj zase, za razmislek, za spodbudo, za od-ločitev k spremembi.

Veselim se tvojega odziva in te lepo pozdravljam, Helena

Mene tak položaj spravi v neprijetno stanje – ne da ne bi imela ta čas česa početi, niti ni ogroženo življenje, toda običajno se to zgodi, ko že rešuješ podobne nezgode še na dveh področjih. Kot da ima hudič mlade. In potem je pretrgana internetna povezava le kaplja čez rob …

Vedno se obračam vase in v življenju sem se poskušala iz podobnih zgodb nekaj naučiti o sebi, ter skleniti neko spoznanje, da bi znala pravočasno opaziti in preprečiti podobna stanja, če je le v moji domeni. Toda, 'stvarnikova abeceda' in zapisi naravnih zakonitosti, meni najljubši, delujejo po svojih zakonitostih in veljajo za vse enako.

»Vse, kar se dogaja je neskončno modro in dobro,« pravi Martin Kojc v svojem Učbeniku življenja in tudi drugi mojstri modrosti govorijo podobno, da je vse za nekaj dobro. Verjetno res. Ta trenutek temu ne verjamem, ta trenutek ne prepoznam sporočila, ki mi je namenjeno! Očitno tudi moja povezava z vesoljem, 'duhovni intranet', ni tako zelo dobra … Izziv, kajne!

Kaj lahko storim? Lahko čakam, saj vem, da za vsakim dežjem posije sonce in včasih se prikaže tudi mavrica. Lahko ...

Kako civilizirana je ta ali ona država, je treba ocenjevati po številu srečnih, ljubečih družin, ki v njej živijo.
– Vladimir Megre

... starodavni ljudje niso potrebovali televizije z vso pripadajočo opremo in tehniko s sateliti vred. Izkaže se, da je človek izgubljal naravne sposobnosti, ki mu jih je podaril Bog in jih zamenjal z okornimi umetnimi in neizmerno manj popolnimi. Pa še ponosen je in tem izumom pravi dosežki.