Žarek tedna

"Življenje pride k tistim, ki tvegajo." Osho

Mesec januar in starodavne modrosti

Torek, 8. januar 2019

Dragi ljubitelji starodavnih modrosti,

Velesov čas in prosinec / januar

Veles kraljuje mrzlemu delu leta.
Veles je bog podzemlja, čuvaj duš, bog magije, modrosti, zaščitnik obrtnikov, umetnikov, bog bogastva. Njegovi idoli so pogosto stali v bližini obrtniških delavnic.
V staroslovanskem izročilu ga srečamo kot starejšega modreca, kot kačo ali kasneje zmaja.
Veles je nasprotje boga Peruna, ki vlada nebu, meče strele na zemljo, s katerimi kaznuje slabe ljudi. Nenehni boj med njima ponazarja stalne težnje po iskanju ravnovesja v naravi. Perun prinaša pravičnost, Veles modrost. Perun kaznuje s strelo, Veles z boleznijo.
Po staroslovanskih predstavah je naš kozmos sestavljen iz svetovnega drevesa, kjer krošnja ponazarja nebo, deblo ta svet in korenine podzemlje, kateremu vlada Veles. Mavrica pa je pot v onostranstvo, most za duše. Iz zapisa Irene Petrič, centra Veles, celoten prispevek na povezavi.

 

»Brez ritmov ni življenja - to dejstvo se praktično začne pri srčnem utripu in dihu, nadaljuje pri menjavanju luninih men in letnih časov ter konča pri tisočletnih vesoljnih ritmih. Le s prehodom na naravni koledar lahko umetne ritme približamo naravnim." Nara Petrovič

 

Gregorijanski koledar  odlomek iz poglavja Prekletstvo sedmih dni iz knjige Človek navodila za uporabo, Nara Petrovič

Julij Cezar je v času svoje vladavine naredil veliko koledarsko reformo. Rimski koledar je bil v osnovi luni solaren, toda silno nenatančen, zato so meseci sčasoma povsem izgubili  povezavo z luninimi menami in letnimi časi. Cezar je leta 45 pr. n. št. Koledarju dodal 90 dni, da je uskladil mesece in letne čase. Po nasvetu astronoma Sosigenesa je vpeljal solarni koledar iz dvanajstih fiksnih mesecev, dolgih 29, 30 in 31 dni, z dodatnim dnem vsako četrto leto. Na željo politikov je za začetek leta določil 1. januar. Koledar ni bil popoln, zato se je do 16. stoletja nabralo za 10 dni zamika med koledarskim in dejanskim ekvinokcijem. Leta 1582 je katoliška cerkev reformirala julijanski koledar v tako imenovani gregorijanski koledar - z enim samim razlogom: ohraniti pomladni ekvinokcij čim bliže 21. marcu, da bi lahko dan Velike noči že naprej izračunavali po izvorni formuli, določeni na Nicejskem koncilu leta 325. Poenostavljeno rečeno je velika noč prva nedelja po prvi polni luni po 21. marcu.

Gregorijanski koledar se je uveljavljal zelo počasi, saj je bil katoliška domislica in so ga protestanti zavračali. Sprejeli so ga večinoma sredi 18. stoletja, Anglija in ZDA leta 1752 (takrat so morali izpustiti že 11 dni). V mnogih kolonijah so ga krščanski misijonarji in islamski osvajalci vpeljali z nasiljem. Japonci so spremembe sprejeli leta 1872, Kitajci 1912, balkanske države med leti 1915 in 1923, Rusija leta 1917 (po oktobrski revoluciji, ki se je pravzaprav zgodila novembra).

 

I z   s l o v e n s k e   s t o l e t n e    p r a t i k e

O koledarskem mesecu

Mesec januar je dobil svoje ime po rimskem bogu Janusu, varuhu mestnih vrat, ki so ga upodabljali z dvema obrazoma. Novo leto so stari Rimljani prvotno začenjali s prvim marcem, z nastopom pomladi. Novi konzuli so takrat prevzemali službo. Ko pa so Rimjani l. 154 pr. Kr. hoteli v Španiji zadušiti neki upor, niso marali, da bi se med tem konzuli zamenjali, zato so leto skrajšali na deset mesecev in ga pričeli s prvim januarjem. Ta datum so nato obdržali, pozneje pa so ga slavili s posebnimi slavnostmi, saturnalijami, imenovanimi po bogu setve Saturnu.

Prvič so zapisana slovenska imena mesecev v škofjeloškem rokopisu iz leta 1466, ki ga danes hranijo na Dunaju. Imena je zapisal neki Martin iz Loke. On imenuje januar Prosynicz, kar je v bistvu isto kot naš prosinec. Trubar, ki je leta 1557 natisnil prvi slovenski koledar, je uporabil izraz Prosimiz = prosenec in mislil pri tem na proso; namesto pšeničnega poprtnika so namreč Slovenci nekdaj v dneh od božiča do sv. Treh kraljev stavljali na mizo prosen kruh. Anton Tomaž Linhart je l. 1791 uporabil izraz prosenz v istem pomenu. Blaž Potočnik je v času pratikarske pravde l. 1848 za januar predlagal ime lednik, ki ga je po njem prevzel v svoji stoletni pratiki tudi dr. G. Pečjak, vendar se to ime ni moglo udomačiti. Danes je splošno v rabi ime prosinec, ki ga izvajajo od glagola prosevati.

Vremenski pregovori

V prosincu toplota, v svečanu mrzlota.
Če v prosincu ni snega, ga mali traven da.
Če v prosincu grmi, slabo vreme sledi.
Če Vincenca (22.1.) sonce peče, dobro vince dozori, ki po grlu gladko teče, motne dela ti oči.
Svetega Pavla (25.1.) če jasno nebo, dobra bo let'na, že stari pojo.

Ljudske šege in običaji

Sv. Trije kralji sklenejo krog božično-novoletnih praznikov. Ta dan štejejo stari za tretji božič in res se spet ponavljajo obredja, ki smo jih že spoznali. Ne predvečer spet pokade in poškrope vse prostore v hiši, nato pa na vsa vrata zapišejo začetne črke imen treh kraljev, ponekod pa naslikajo zraven še 'moro'. Drugod izdelajo iz cvetnonedeljskega lesa tudi križce, ki jih nato potikajo po njivi. Zjutraj na praznik načnejo zadnji božični kolač, ki so ga poleg domačih, deležne tudi vse živali pri hiši. Krajček, prvi poprtnjakov reženj, velja ponekod za čudodelen kruh. Svoje dni so ga zatikali za kljuko hišnih vrat, da bi hudobec ne mogel v hišo, ali pa so ga shranili, da bi z njim coprnike odganjali. Na Slovenskem slavijo sv. Trije kralji tudi kot zavetniki samskih deklet in posredniki zakonskega stanu. Na gorenjskem pa pogosto nastopajo kot koledniki, oblečeni v bele tančice in s kronami na glavah, oboroženi z veliko papirnati zvezdo repatico in mnogimi cekarji.

Svetnikom, ki godujejo med Tremi kralji in svečnico, pravijo sredozimci ali tudi hudozimci. V posebnih časteh so zlasti sv. Anton Puščavnik (17. jan.), zavetnik živine, posebej svinj, in zaljubljenih deklet. Priljubljena pa sta tudi sv. Boštjan (20. jan.) in sv. Neža (21. jan.). Prvi slovi kot zanesljiv ranocelnik, sv. Nežo pa časte kot zavetnico ovac in kokoši, zato so ji v prejšnjih časih pogosto darovali volno. Našim ljudem se je priljubil tudi sv. Vincenc (22. jan), ki se mu radi priporočajo za dobro vinsko letino.

Še Narin namig "Namesto sedanjega tedenskega koledarja lahko začnemo uporabljati kak od lunarno-solarnih koledarjev, ki so opisani v knjigi Človek, navodila za uporabo, lahko uporabimo prilagojene setvene in druge podobne koledarje, ki upoštevajo gibanje nebesnih teles in njihov vpliv na naravo ter s tem tudi na človeka.«

Za vas zbrala Helena

Knjige, ki jih imamo v naši ponudbi so v skladu z naravnimi, človeku prijaznimi vrednotami in ritmi. Toplo priporočam:

  • Knjige o Anastasiji in Človek navodila za uporabo na povezavi
  • Rokovnik v ritmu narave  - na voljo samo še ta mesec 
  • Knjige o rodni veri na povezavi

Za naročila in informacije me lahko pokličete po 031 614 898, pišete na zarek@siol.net, lahko vam pošljemo ponudbo ali pa se dogovorimo za prevzem po povzetju.

Nazaj

Z resnico srca do svetlobe sveta

Izvedba spletne strani kABI d.o.o.
idejna zasnova HeC
2011

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Žarek, Svetovanje, naravno zdravljenje in založništvo, Helena Cesar s.p.