Starosvetnosti v mesecu oktobru

Dragi ljubitelji starosvetnosti,

Življenje danes teče hitreje kot kdajkoli prej, ob tem pa marsikaj, kar je nekoč dajalo smisel in toplino, tone v pozabo. Prav zato je dragoceno, da se ustavimo ob zapisih iz stoletnih praktik – tam najdemo spomin na posebnosti naših prednikov, ki so s svojimi običaji bogatili vsakdan in mu dajali praznični utrip. Ti običaji niso le odmev preteklosti, temveč tudi pričevanje o človekovi želji, da bi v življenju prepoznal več pomena in lepote.

Iz slovenske stoletne pratike

Oktober – Vinotok
Ime Vinotok se je na Slovenskem uveljavilo leta 1847, sicer pa je imel mesec skozi zgodovino še mnogo imen. V prvotnem rimskem koledarju je bil osmi mesec, zato se v njegovem imenu skriva »okto«. Martin iz Loke ga je imenoval Listognoj, Trubar pa Kozoprsk, ime, ki ga drugje pri Slovanih ne poznajo. Dalmatin je uporabil Obročnik, v Reziji so mu rekli Bedinjak, na Štajerskem Bratvin, na Koroškem pa še dolgo Kozoprsk. V Prekmurju je bil znan kot Vsevešček. Skoraj vsa ta imena so povezana z vinom – ni naključje, saj je oktober mesec mošta, trgatve in jesenskega obilja.

Vremenski pregovori

• »Vinotoka če zmrzuje, Prosinca rado odjenjuje.«
• »Vinotoka veliko vode, Grudna hudi vetrovi buče.«
• »Če zgodaj listje z drevja pade, so njive rodovitne rade.«
• »Ko žerjav leti na tuje, brž se zima približuje.«
• »Kakršno vreme Urška (21. X.) prinese, tako se rada zima obnese.«
• Do konca meseca se dan skrajša za uro in 36 minut, okoli 22. oktobra pa Sonce vstopi v znamenje škorpijona.

Ljudske šege in običaji
Jesenski čas se pričenja že s češčenjem sv. Mihaela (29. septembra), ki je bil nekoč na Slovenskem izjemno priljubljen. Njegov god je bil mejnik pašne sezone, takrat so pastirji sklepali pogodbe za prihodnje leto.

Jeseni pa je tudi čas žegnjanj – zahvalnih praznikov za dobro letino. Čeprav imajo cerkveno ozadje, ohranjajo mnogo starodavnih, poganskih prvin. Na Koroškem se še danes spominjajo »bokovega ojsceta«, ko so nekoč ob koncu žetve darovali kozla, nato pa praznovali z gostijo, pesmijo, plesom in igrami. Prav ples in snubljenje deklet sta bila osrednja dela žegnanj. Na Gorenjskem so rekli, da je to »semenj za fante in dekleta«, v Stični so poznali »portno nedeljo«, v Kropi pa so dekleta nosila nageljne. Ob takih slavjih ni manjkalo niti stojnic, na katerih so kramarji ponujali dobrote, med njimi znamenita rdeča lectova srca.

Tako so naši predniki v jeseni praznovali življenje in rodovitnost narave, hkrati pa ohranjali vezi skupnosti.

Za vas zbrala: Helena Cesar

Grafike: Irena Petrič Urankar (iz Centra Veles) na povezavi

Knjige v naši ponudbi so izbrane v skladu z naravnimi, človeku prijaznimi vrednotami in ritmi. Povabim vas, da pobrskate v zavihku Starodavna znanja in odkrijete še več modrosti preteklosti. na povezavo