Starosvetnosti v mesecu avgustu

Dragi ljubitelji starosvetnosti,

življenje danes nezadržno spreminja svoj ritem, marsikaj, kar mu je nekoč dajalo vsebino in smisel, tone v pozabo. Kje drugje naj bi ohranjali spomin na posebnosti starih dni, če ne prav v zapisih stoletne pratike? Seveda ne gre le za to, da bi obujali tisto, kar je čas že preživel — v starih običajih se pogosto skriva marsikaj, kar še danes ne bi smeli zavreči. Ljudski običaji so odsev čustvovanja našega človeka; skozi njih je skušal obogatiti pusto vsakdanjost. Kakor spremljajo posebni običaji mejnike človekovega življenja, tako je tudi v naravi — njeni letni časi so dobili poseben pomen skozi mnoge šege in navade. Izbor običajev ni ne znanstven ne popoln, a naj nas spomni na bogastvo še živega ali vsaj še nedavno živega izročila, ki povezuje dogodke leta in letnih dob. Marsikateri od teh običajev ima danes versko podobo, pod katero se pogosto skriva starodavno pogansko jedro.

Iz slovenske stoletne pratike

Avgust — Veliki srpan

Tudi ime tega meseca je povezano z rimskim cesarjem Gajem Oktavijanom Avgustom. Sprva se je imenoval Sextilis (šesti mesec), a ob cesarjevi smrti leta 14 po Kr. so ga v njegovo čast preimenovali. S tem so počastili zasluge, s katerimi je Avgust uveljavil julijanski koledar po vsem rimskem imperiju.

Današnje slovensko ime Veliki srpan se pojavi že pri Martinu iz Loke, ki je mesec zapisal kot Veliky Serpan. Trubar se ga v svojem koledarju ni držal, ampak je uporabil izraz Kimovec, s katerim danes označujemo september. V protestantski dobi sta ga posvojila Dalmatin in Megiser, kasneje tudi Janez Svetokriški in še nekateri. Ime Mlatnik najdemo le pri Blažu Potočniku leta 1848 in pri dr. G. Pečjaku, sicer pa v pratikah ni obstalo. V najstarejši ohranjeni slovenski pratiki (Nova Crainska pratika, 1741) je spet zapisano ime Veliki srpan, ki se je odtlej obdržalo.

Vremenski pregovori

• Če je na Porcijunkulo (2. avgusta) vroče, bo huda zima.
• Sveti Lovrenc (10. avgusta), če je jasen, prinese trden grozd in prijetno jesen.
• Če na Veliki šmaren (15. avgusta) sonce močno peče, bo v sod priteklo dobro vino.
• Vreme svetega Jerneja (24. avgusta) napoveduje, kakšna bo jesen.
• Kakor je vreme ob koncu srpana, taka bo vsa jesen.
• Severni veter v srpanu pomeni, da bo lepo vreme dolgo trajalo.
• Kar Veliki srpan ne skuha, Kimovec ne bo prekuhal.
• Dež na svetega Janeza glave (29. avgusta) pogosto pokvari orehe.
• Če je megla zjutraj gosta in se dviguje, napoveduje slabše vreme; če jo zemlja hitro posrka, bo lepo.

Ob koncu meseca se dan skrajša za uro in 27 minut. Okoli 22. avgusta sonce prestopi v znamenje Device. Končujejo se pasji dnevi.

Ljudske šege in običaji — žetev in mlatev

Žetev je bila še slovesnejša od košnje. Žanjice so pogosto prišle skoraj praznično opravljene. V Podjuni so prvi snop poželi in ga z vriskanjem dvignili kvišku — kot daritveno zahvalo za pridelek. Na Slovenskem se največ običajev vrti okoli zadnjega snopa, ki ga imenujejo baba. Žanjice so se pogosto celo steple, katera bo snop povezala. Iz njega so spletli venec, ki so ga obesili v hišo ali nad vrata, kjer je počakal naslednje žetve.

Posebno mesto je imela mlatev, dokler so še mlatili ročno. Pri nobenem opravilu ni bilo toliko zabave kot pri mlatenju s cepci. Značilna šega je bila šala z metlo: domača dekleta so izdelala okrašeno metlo in jo skrivaj prinesla sosedovim mlatičem. Če so jih ujeli, je sledilo plačilo — včasih tudi s kakšno buško. Podobno vlogo so ponekod igrale škarje, dve prekrižani palici.

Posebne šege so spremljale tudi mletje in mencanje prosa — nekoč glavne hrane podložnikov. Tudi tu je zadnji snop baba, pod katero je gospodar skril dobrote za najspretnejšega. Po povečerku je sledilo rajanje, o katerem že Valvazor piše, da je bilo zelo živahno…

Poletni svetniki

Poleti ljudstvo časti vrsto svetnikov. Mnogo med njimi jih je Cerkev v novejšem času umaknila iz uradne liturgije, a ravno v njihovi legendarnosti tiči njihova priljubljenost.

• Sv. Ahac: po priprošnji naj bi Slovenci premagali Turke pri Sisku (1593).
• Sv. Janez in Pavel: zavetnika proti nevihtam.
• Sv. Peter in Pavel: na njun dan je nevarno plezati in se kopati — spomin na davne človeške žrtve.
• Sv. Urh: varuh studencev in izvirov, ki so jih imeli za zdravilne.
• Sv. Marjeta: varuhinja kač; na njen dan jih ne smemo ubijati.
• Sv. Elija: ob grmenju se prevaža po nebu v ognjenem vozu.
• Sv. Krištof: varuh pred nenadno smrtjo, popotnikov, čolnarjev, voznikov.
• Veliki šmaren (15. avgusta): eden največjih praznikov, ob katerem blagoslavljajo zelišča — navada, ki sega v 10. stoletje.
• Sv. Lovrenc (10. avgusta): god naj bi pomenil konec poletja.
• Sv. Rok (16. avgusta): zavetnik proti kugi in ranam.
• Sv. Jernej (24. avgusta): kmečki svetnik, na njegov god zelišča dobijo posebno moč.
• Mali šmaren (8. septembra) končno pripelje v deželo jesen.

Besedilo zbrala: Helena Cesar
Grafike: Irena Petrič Urankar (ogled v centru Veles)

Knjige na naših policah sledijo naravnim, človeku prijaznim vrednotam in ritmom. Vabljeni, da pobrskate po zavihku Starodavna znanja na naši spletni strani.