Žarek tedna

Anastasija pravi: "Če boš verjel vase kot sužnja, boš v sebi porodil sužnja. Če boš verjel, da se s tvojo energijo hranijo proti tvoji volji, boš hiral in boš dejansko predajal svojo energijo. OBSTAJA VSE, KAR IMAŠ TI SAM ZA OBSTOJEČE." - V. Megre

Praznik rumenih cvetov

Petek, 19. april 2019

zapis Marie Ane Kolman

V teh pomladnih dneh zelene travniki pozlatijo rumeni cvetovi regrata, kobulčnic in rožnic,polja oljne repice so videti kot zlate preproge, na naših vrtovih pa se forzicije, narcise in
tulipani zaljubljeno spogledujejo s soncem. Nič nenavadnega ni, da ponekod praznik, ki je v krščanstvu dobil ime Velika noč, poimenujejo po podobi narave kot praznik rumenih cvetov.

Velika noč je najstarejši krščanski praznik, ki pa ima globoke predkrščanske korenine. Izvira iz verovanja t.i. poganskih ljudstev, ki so prebujanje pomladi praznovala kot začetek novega leta. Praznovanje je bilo obredno čaščenje ognja, vode, sonca in zemlje oz. narave, ki se spomladi prebujala. Prastare pomladne praznike Cerkev z novo vero ni uspela izkoreniniti, zato je elemente obredja vključila v svoje rituale in prastaro ljudsko praznovanje »vstajenja« narave spremenila v Veliko noč in Kristusovo vstajanje. Čeprav Cerkev predkrščanskih elementov praznovanja naravnih ciklusov ni priznavala, so ta prastara poganska praznovanja ostala zakoreninjena v nas, v našem praspominu in v naši duši, ki je kot pravijo psihologi, še vedno »pogansko« strukturirana.

Kristusovo vstajenje se navezuje na prastaro verovanje o umiranju in ponovnem rojstva narave in bogov, ki so nekdaj poosebljali naravne sile. Bogovi so se spomladi ponovno rodili s prebujanjem narave. Simbolika velikonočnega praznovanja ne more skriti poganskega izvora, saj ohranja večino prastarih obrednih elementov. 

Rdeče pobarvano jajce, ki naj bi danes ponazarjalo Kristusove rane oz. kaplje krvi, ima mnogo starejši pomen – gre za prastari simbol novega življenja in Sonca. Jajce je bilo tudi znamenje krsta in vstopa v novo življenje. Izmenjava velikonočnih jajc ali pirhov izhaja že iz starih poganskih navad. Germansko boginjo pomladi Estero so na primer upodabljali v obliki zajca prinašalca pirhov. Prvotni pomen besede pirh je »rdeče obarvan, obarvan z barvo ognja«. Prvi pirhi so bili povsod rdeči. Tako so jih barvali že Babilonci in Rimljani in tudi to je eden od elementov, ki jih je krščanstvo le prevzelo, čeprav je bila Cerkev sprva proti barvanju jajc, kar so celo prepovedali in blagoslov pirhov pričeli izvajati šele v 12.stoletju. 

Na Slovenskem je bila Velika noč, podobno kot drugod, najprej ljudski praznik pomladnega prebujenja. Ljudsko verovanje, šege in navade so se v določeni meri ohranile do danes.Praznovanje pomladi in posledično tudi Velika noč je povezano s položajem lune. Velika noč se praznuje tako rekoč povsod po svetu, le poimenovanje praznika, navade, običaji, način praznovanja in čas praznovanja se razlikujejo. Na Altaju se praznik pomladnega prebujenja imenuje Praznik rumenih cvetov. Praznujejo ga v maju od 8. do 16. dne nove lunje, ker se narava na jugu Sibirije prične prebujati šele maja. 

Simbol tega praznika je kozmično jajce, ki predstavlja izvor življenja. Kozmično jajce je eden najstarejših kozmoloških arhetipov, ki ga srečujemo pri indoevropskih, slovanskih, semitskohamitskih, tungursko-manžurskih, kitajsko-tibetanskih, polinezijskih, afriških, indijskih in drugih narodih, kar je verjetno eden od dokazov o skupnem izvoru teh narodov. Po mitološkem izročilu je iz kozmičnega jajca nastal svet bogov in ljudi. Predstava o vesolju kot kozmičnem jajcu, ni naključna. Po starodavnem ljudskem verovanju zvezde obdajajo Zemljo tako kot jajčna lupina obdaja jajce. V kozmičnem jajcu je stvarnik – to je Sonce. Jajce pomeni nadaljevanje potomstva in je simbol rojevajočega se življenja v vseh oblikah. V starodavnih kulturah jajce ponazarja sonce kot izvor pomladnega prerojenja in ustvarjalnih sil narave in človeka. Ptičja jajca so bila pri starodavnih ljudstvih sveti simbol začetka novega življenja. Petelin in kura imata pri mnogih narodih značaj svetih živali. Petelin zgodaj zjutraj prvi zapoje zahvalno pesem zmagi svetlobe nad temo in naznani novi dan. Uboj petelina je v mnogih starih kulturah veljal kot hud zločin in lahko pomenil celo vojno napoved. V času vojne so pred armado nosili petelina rdeče barve kot znak osvobodilne vojne. Živ petelin je še v 19. stoletju imel svoje mesto v marsikaterem vojaškem poveljstvu - bil je simbol nujnosti osvobodilnega boja.

Praznovanje Praznika rumenih cvetov se na Altaju prične v družinskem krogu. Vsak član družine razbije svoje jajce, kar simbolizira lastno rojstvo. Člani družine drug drugega
obdarujejo z jajci. To pomeni pozdrav novorojencu. Jajca so pobarvana rdeče in rumeno, kar simbolizira kri in ogenj. Praznovanje se nadaljuje v krogu sorodnikov, ki se med seboj
obiskujejo in obdarujejo. Ta dan se peče kruh v žarečem pepelu, kar simbolizira Sonce, ki je oplodilo Zemljo, da je rodila žito. Mati lomi kruh in z dobrimi željami da vsakemu članu
družine košček. Beseda kruh izvorno pomeni odlomljen kos (praslovansko krušiti pomeni lomiti, krušiti; izpeljanka iz te besede je tudi kršiti kot lomiti). Praznik rumenih cvetov se
konča 16. dan nove lune na t.i. rdečo polno luno, zato se imenuje tudi praznik rdečega jajca. Ta dan jajca kotalijo po bregu in prerokujejo bodočnost. Tisti, ki ohrani celo jajce, naj  bi imel vse leto srečo. Tisti pa, ki je jajce razbil, naj bi imel v tistem letu le malo sreče. Podoben običaj poznamo tudi pri nas. 

Poseben del obredja ob Prazniku rumenih cvetov je tudi pomladno kopanje ali umivanje v studencih. Očiščevalna moč vode in njen sveti značaj sta pomemben del obredja pri mnogih narodih. Pri praznovanju Velike noči v Makedoniji se še danes dekleta in žene na velikonočno nedeljo umijejo z vodo, v kateri je rdeč pirh in krvomočnica, rekoč: "Da bom rdeča kot to jajce in zdrava kot zdravac." (Zdravac je krvomočnica, lat. Geranium, ki se v ljudskem zdravilstvo uporablja pri težavah s plodnostjo.) 

Namen obredja ob praznovanju sončnih obratov in s tem povezanih naravnih ciklusov je bil vedno uskladitev človekovega bioritma z naravnim bioritmom. Starodavni prazniki so s časom dobili religiozni in potrošniški pomen, ki je zabrisal izvorno sporočilnost, pomen in namen obredov: zagotavljanje in ohranjanje harmonije človeka in narave.

Maria Ana Kolman

več o avtorici in njenem plodnem delu na povezavi. 

Nazaj

Z resnico srca do svetlobe sveta

Izvedba spletne strani kABI d.o.o.
idejna zasnova HeC
2011

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Žarek, Svetovanje, naravno zdravljenje in založništvo, Helena Cesar s.p.