Žarek tedna

Ljubite Božje stvarstvo, njegovo celoto in  vsako peščeno zrno posebej. Ljubite vsak list, vsak žarek Božje svetlobe! Ljubite živali. Ljubite rastline. Ljubite vse. Če ljubite vse, boste v stvareh kaj kmalu zaznali božansko skrivnost. Ko jo boste enkrat zaznali, jo boste vsak dan bolje razumeli. Na koncu pa boste vzljubili ves svet z vseprežemajočo ljubeznijo. -Fjodor Dostojevski

Drevesa - Zdravilci specialisti

Torek, 2. maj 2017

Na povezanost človekovega zdravja in dreves kaže že etimološki izvor besed zdrav in drevo. Praslovanska beseda sьdórvь ’zdrav’ se je razvila iz indoevropske (ide.) besede *h1sudōru- ’iz dobrega lesa’, zloženke iz ide. *h1su- ’dober’ in izpeljanke iz *deru- ’les, drevo’. Pomensko podobno je motivirano staro perzijsko duruva ’zdrav’.Praslovanska beseda dervo se je razvila iz ide. *dóru, rod. *déru-s ’drevo’ (prvotno domnevno hrast). Po etimološki razlagi bi besedo zdrav tako lahko razumeli iz dobrega lesa, kar lahko tudi pomeni, da zdravje prihaja prav od dreves.

Zdi se, da se stara znanja vračajo, da nam ponujajo preizkušene in učinkovite načine zdravljenja. Da so nekoč drevesa častili kot sveta in jih povezovali z duhovi in bogovi, ki naj bi bivali v njih, je posledica izkustva o dobrodejnem delovanja dreves na človeka. Danes v čudežno moč dreves lahko znova verjamemo, saj o tem že obstaja kar nekaj znanstvenih dokazov. Medtem ko so starodavne zdravilne tehnike iz ljudskih pratik, ki opisujejo uporabo različnih vrst dreves za zdravljenje telesnih in duševnih bolezni, do nedavnega mnogi enačili z magijskimi obredi in vraževerjem, pa je vrsta znanstvenikov pristopila k raziskovanju učinka teh tehnik in z dokazi o zdravilnem delovanju dreves in modrosti naših prednikov tovrstna prepričanja ovrgla. V sodobni medicini se je tako pojavila celo posebna smer, imenovana dendroterapija, ki pri zdravljenju uporablja energijo dreves oz. človekovo komunikacijo z drevesi.

Poleg komunikacije z drevesi je znanost pričela raziskovati tudi energijsko delovanje posameznih vrst lesa. Ugotovitev, da les deluje kot biokorektor je s svojim patentom l.1991 potrdil ruski doktor znanosti Boris Petrovič Dodonov, ki je skupaj s svojim sodelavcem doktorjem Dmitrijem Genadijevičem Seleznjevim tudi uvedel termin dendroterapija.

Dodonov izum je plod njegove močne intuicije. Leta 1991 je pod št. 20005505 patentiral svoj vrtinčni motor, ki je deloval na kozmično energijo. Na osnovi tega patenta je naredil napravo za raziskovanje patogenih polj in korektor biopolja za zdravljenje brez operacijskih posegov. Korektor je bil kos lesa, debeline od 15 do 20cm, v sredini je bil valj, okrog pa 7, 14 ali 21 radialno-spiralnih prekatov. Glede na vrsto lesa (breza ali trepetlika) in število prekatov je naprava dajala neznano energijo okrevajočemu pacientu ali pa celo uničevala maligne tumorje. Danes to metodo zdravljenja uporabljajo v Centru dendroterapije v Izmailovskem parku v Moskvi, poznanem po tem, da ne zdravijo bolezni, ampak človeka kot celoto.

Znano je, da se človek po sprehodu skozi gozd ali bivanju v gozdu počuti odlično. Dokazano je tudi, da sprehodi po gozdu delujejo na naše telo bolje od vseh zdravil. Številni so primeri, ko so si ljudje s pomočjo dreves pozdravili težke bolezni. Zlasti spomladi, ko se narava prebuja, je potrebno bolj pogosto hoditi v gozd. V japonskem tradicionalnem zdravilstvu so sprehodi in bivanje v gozdu opisani kot najmočnejše zdravilo oz. panacea zoper vse bolezni telesa in duše. Sodobne raziskave japonskega znanstvenika Qing Lija in njegovih sodelavcev so dokazale, da »gozdna kopel« ali »forest bathing trips« že po dveh urah okrepi imunski sistem za 50%, odpravlja depresijo in nespečnost, uravnava tlak in srčni ritem, deluje proti stresu, pomirja itd. Vzrok za to znanstveniki pripisujejo fitoncidom, naravnim antibiotikom, ki jih drevesa in rastline izločajo v zrak kot lastno zaščito pred škodljivimi insekti in mikroorganizmi. Vdihovanje gozdnega zraka bogatega s fitoncidi, sodeč po raziskavah, povečuje aktivnost t.i. celic ubijalk (NK ali natural killers), ki imajo antitumorsko delovanje. Fitoncidi tudi ovirajo nastanek stresnih hormonov, ki sicer močno zmanjšujejo aktivnost NK celic.

Termin fitoncidi je sestavljenka iz gr. besede phyto – rastlina in lat. besede caedo – ubijam. Termin je l.1929 v znanost uvedel Boris Petrovič Tokin (1900–1984), doktor bioloških znanosti in rektor Univerze v sibirskem Tomsku, ki je raziskoval rastlinske baktericide z antimikrobnimi lastnosti. K raziskovanju ga je napeljalo opažanje, da na področju sibirske tajge praktično ni bolnih ljudi, čeprav je življenje težko. Čudila ga je tudi ugotovitev, da kljub neustreznim higienskim pogojem pri pripravi hrane ljudje v azijskem delu Rusije praktično ne obolevajo za okužbami. Razlago za trdno zdravje prebivalcev onstran Urala je našel v fitoncidih. Znanstvene in medicinske raziskave, ki so sledile Tokinovim raziskavam so potrdile, da so snovi, ki jih izločajo drevesa (kot višje razvite vrste) naravni antibiotiki, ki deluje na nižje razvite organizme tako, da onemogočijo patogene dejavnike.

Drevesa se ne morejo premikati in enostavno izstopiti iz svojega okolja, če jih karkoli ogroža. Zato so razvila lasten način obrambe in zaščite pred škodljivimi dejavniki – fitoncide, ki jih sprostijo v zrak in se s tem zaščitijo. Izločanje fitoncidov je povečano pri poškodovanih drevesih, ki jih toliko bolj ogrožajo glive, virusi in bakterije.

Drevesa imajo tako kot vsa živa bitja svojo energijo. Stik človeka z drevesom je stik dveh energijskih polj, kar sproži aktivno izmenjavo energij. Nekatera drevesa energijo oddajajo (donorji), druga sprejemajo ali črpajo (»vampirji«), določene drevesne vrste pa delujejo obenem kot energijski oddajniki in prejemniki. Pri stiku z drevesom donorjem, se človek lahko okrepi oz. nabere moč. Pri stiku z drevesom, ki energijo črpa, pride do prenosa slabih energij (bolezni, žalosti, stresa) na drevo in očiščenja človekovega energijskega polja.

Obstaja sicer neka okvirna razporeditev dreves donorjev in »vampirjev«: za najmočnejše donorje veljajo hrast, bor, jelka, smreka, macesen, akacija, javor, breza in jerebika; medtem ko so močni sprejemniki energije trepetlika, kostanj, topol, vrba, breza, jelka, brest, čremsa in druga hitro rastoča drevesa. Močni energijski oddajniki so spomladi cvetoča plodonosna drevesa. Specifičen značaj imata breza in jelka, ki sta obenem sprejemnik in oddajnik energije.

Med drevesom in človekom se vzpostavi oseben odnos, zato je pomembno, da si izberemo pravo drevo. Otroci imajo posebno močno in nezmotljivo intuicijo in jih drevo kar samo prikliče. Intuicija je zanesljiv način za izbiro drevesa, ki ga potrebujemo. Ker pa ji večina ljudi ne zna več slediti, pa tudi sposobnost prepoznavanja in občutenja energij je dana le redkim, nam je za pravilen izbor drevesa lahko v pomoč enostavna tehnika: potrebujemo tanek papir ali celofan širine 2-5mm in dolžine 10-12mm, s palcem in kazalcem primemo za konec papirja in se postavimo pred drevo v razdalji 50cm. Če se papir nagiba k drevesu, pomeni, da to drevo iz človeka energijo črpa, če pa se papir nagiba od drevesa, je to drevo, ki bo človeka polnilo s svojo energijo. Sicer pa velja preprosto pravilo: izberemo si drevo, ob katerem se počutimo prijetno.

K drevesu vedno pristopimo počasi in umirjeno. Pri utrujenosti, razočaranju, depresiji, žalosti ali pri občutku nemoči in brezizhodnosti iz življenjskih težav človek potrebuje večji energijski potencial. V tem primeru je potrebno k drevesu pristopiti z južne strani, drevo objeti z rokami v višini ramen, prisloniti čelo na deblo in se z vsem telesom prižeti ob drevo. V primeru bolezenskih stanj, izmučenosti in razburjenosti je potrebno k drevesu pristopiti s severne strani, se s hrbtom nasloniti na drevo in ga objeti v višini bokov.

Telo pretok energije zaznava na različne načine: s ščemenjem vzdolž hrbtenice, mravljinčenjem v dlaneh, rahlo vrtoglavico, občutenjem pritiska v predelu malih možganov. Ob drevesu se zadržimo le kratek čas – od 3 do 5 minut. V tem času je namreč pretok med energijskim poljem človeka in drevesa zaključen. Časovna omejitev je pomembna predvsem pri drevesih, ki energijo sprejemajo, kar človeka energijsko izčrpa in se odraža kot rahla slabost ali vrtoglavica. Zato si po tem, ko oddamo slabo energijo drevesu prejemniku, naberemo moči pri drevesu, ki energijo oddaja.

Drevo deluje na človeka zdravilno kot celota, zdravilni pa so tudi deli drevesa: lubje, vejice, košček lesa. Znanja o pomenu določene vrste lesa za bivalno okolje, pohištvo, orodje, pribor in obredne predmete se ponekod še ohranjajo in prav bi bilo, da les postane človekov vsakodnevni spremljevalec. Energija drevesa se namreč ohranja tudi v lesenih izdelkih, ki v človekovem energijskem polju opravljajo enako vlogo kot živo drevo. Od nekdaj so na primer trepetlikine deščice polagali na boleče oz. poškodovane predele telesa, z njimi so si lajšali tudi zobobol.

Trepetlika človeka razbremeni živčne napetosti, odganja destruktivne misli in neobvladljiva stanja strahu in panike. Vejice in listi trepetlike pod vzglavnikom pa otrokom in odraslim dajejo krepak in miren spanec.

Breza je v slovanski tradiciji sveto drevo, pa tudi simbol ženskosti, zato ne preseneča dejstvo, da je bila v ljudskem zdravilstvu tako zelo cenjena pri zdravljenju ženskih bolezni. Pri mastopatiji so na primer brezove deščice polagali na vnete prsi, pri miomih maternice pa na področje spodnjega dela trebuha. Breza je drevo dobrote in miline, je nežna in sočutna, deluje z mehko energijo, a ima obenem silno moč, s katero v človeku obnavlja izgubljene moči in pospešuje procese zdravljenja. Komunikacija z brezo je koristna za ljudi z nevrozami, depresijo in tudi tiste, ki so pogosto izpostavljeni stresom. Dendroterapevti opažajo, da se pri ljudeh, ki živijo ob brezovih gozdovih ali imajo okrog hiše zasejane breze, samodejno vzpostavlja proces samozdravljenja. Brezi so nekoč pripisovali tudi sposobnost odganjanja zlih duhov, kar lahko danes, ko ne verjamemo več v duhove, razumemo kot nevtraliziranje negativnih energij. Dekleta so k brezi odhajala v prepričanju, da jim bo breza prinesla srečo v življenju.

Hrast je mogočno drevo z izjemno močnim energijskim poljem. Znano je, da so v preteklosti hrastove deščice polagali na srce, kar naj bi zdravilo aritmije, tahikardije in srčno popuščanje. V sodobnih tehnikah dendroterapije se hrastove deščice polagajo na čelo in zatilje, kar naj bi bistrilo misli in krepilo koncentracijo. Nekoč so k hrastu nosili ranjene bojevnike, da so dobili moč za ozdravitev. Verjetno zato še danes velja prepričanje, da k hrastu nikakor ne smejo bolni ljudje, razen zbolelih ali ranjenih v vojni ali tistih obolelih, ki imajo močan značaj bojevnikov. Energija hrasta naj bi bila menda premočna za energijsko šibke ljudi. Priporočljivi, zlasti za starostnike, pa so sprehodi po hrastovem gozdu, ki normalizirajo krvni tlak in delujejo blagodejno na srce in živčevje.

Iz ljudske izkušnje je znan jelkin blagodejni vpliv na človekovo zdravje in počutje skozi vse leto, predvsem pa v zimskih mesecih, ko ljudem primanjkuje energije. Ljudem je bilo od nekdaj znano, da jelka odpravlja bolečine, pomirja in bistri um. Zato se je v ljudskem zdravilstvu dolgo ohranil običaj polaganja jelkinih vej pod vzglavje ali posteljo. Jelka tudi pomaga obvladovati čustva, vonj zažganih posušenih jelkinih vej pa je odlično sredstvo za energijsko čiščenje dóma od negativnih energij. Močno zdravilno delovanje imajo tudi jelkini storži. Čim več jih imamo v svojem domu, tem bolj čist in zdrav je zrak. Smiselno je, da si jih naberemo za zimo, s tem, da nikoli ne trgamo storžev z drevesa, ampak poberemo odpadle. Če jelkin storž za nekaj minut podržimo med dlanmi, naj bi to odpravilo vso negativno energijo, ki se je nabrala v telesu. Priporoča se, da jih namestimo na obolele dele telesa, saj lahko odpravijo bolečino in pospešijo celjenje. Če jelke zasadimo ob robu posestva, bodo delovale kot zaščitni pas in onemogočale vdor negativnih vplivov okolja. Sprehod skozi jelkin gozd pa odpravlja stres, slabo razpoloženje, žalost in depresijo. Če se s hrbtom za nekaj minut naslonimo na jelko, slabo razpoloženje in mračne misli kar naenkrat izginejo.

Macesen je drevo, ki pomirja, odpravlja negotovost in strahove. Je zdravilec specialist za težka nevrotična stanja, melanholijo in depresijo. Bor je drevo umirjenosti in močnega duha. Energijsko polje bora je zelo močno in pomaga človeku, ko je v odločilnih trenutkih potrebno razsodno in modro izbrati pravo življenjsko odločitev.

Jablana je v ljudskem izkustvu znana kot močan stimulator ženskega libida. Nekdaj so dekleta hodila spat pod jablano, ker so menda v snu uvidela svojega izbranca. Silna erotična energija, ki jo aktivira jablana, ne pozna omejitev, zato je pri komunikaciji z jablano priporočljiva prava mera.

Brest je izključno moško drevo, ki moškega podpira pri vseh njegovih dejanjih, ne ljubi pa nesrečnikov. Le tistemu, ki se bori do konca, daje moč. Zgolj enkraten stik s tem drevesom lahko moškega energijsko podpira kar nekaj let. Srednjeveški vitezi so za sulice uporabljali les bresta, ki je bil nadvse trajen, vitezom pa je obenem vlival pogum in neomajno vero v zmago.

Cipresa je prav tako tipično moško drevo, ki stimulira moški libido in potenco. Cipresa ne razume ženske, pa vendar preko moškega deluje na partnersko harmonijo.

Topol kot goba vpije vso negativno energijo iz okolja. Zato topolovi parki in drevoredi v mestih igrajo vlogo energijskega čistilca. Podobno vlogo imajo tudi kostanjevi in lipovi parki in drevoredi, s tem da je lipa tudi učinkovit čistilec onesnaženega zraka.

Oreh je drevo z močnim značajem in vplivom– ena izmed njegovih osnovnih značilnosti je pravičnost. Njegova energija lahko človekov razum usmeri v objektivno razumevanje situacije in sproži v človeku proces popravljanja napak, ki jih je naredil s kršenjem univerzalnih zakonov.

Jerebika je po značaju podobna jablani, le da energijsko deluje na bolj zrele ženske in v njih prebudi spečo željo po spolnosti. Javor je drevo notranje moči in uravnoteženosti, kar prenaša na človeka in tako vzpostavlja duševno ravnovesje, umirjenost in zaupanje vase.

Kostanj je izjemno močan energijski čistilec, ki bi ga lahko primerjali z deročo gorsko reko. Energijske podpore pa od kostanja ni pričakovati – preveč je zaposlen s samim seboj in s temeljito »čistilno akcijo«.

Jesen je drevo kozmične osi in simbolizira božansko naravo človeka. Pomaga nam razumeti naše poslanstvo, včasih njegova energija celo prebuja sposobnost jasnovidnosti.

Akacija je drevo plodnosti. Znano je, da so se pari, ki niso mogli imeti otrok, po pomoč obračali k akaciji, ki naj bi krepila instinkt za nadaljevanje vrste in s tem stimulirala plodnost.

Čremsa je nežno drevo, ki s svojo energetiko deluje predvsem na mlade. Pomaga jim pri razočaranjih, s katerimi se soočajo na poti dozorevanja. Tudi če človek ni več mlad in je zaradi udarcev usode izgubil življenjsko radost, mu bo čremsa to znova vrnila.

Oljka je zaščitnica in zaveznica družine. Krepi družinske vezi in združuje rod. Če pristopite k oljki s problemi družinskih odnosov, vam bo pomagala najti rešitev.

Brin ima silno moč energijskega čiščenja človekovega bivalnega okolja. Dimljenje z brinovimi vejicami kot tehniko odpravljanja slabih energij in zaščite poznajo praktično povsod, kjer raste brin.

Maria Ana Kolman, 27.4.2017

Priporočamo vam knjige Drevesa - na voljo vam je celotna trilogija - na povezavi

 

Nazaj

Z resnico srca do svetlobe sveta

Izvedba spletne strani kABI d.o.o.
idejna zasnova HeC
2011